Naslov članka je izjemno zavajajoč in nekorekten. Novinarka v svojem prispevku ne omeni, pa tudi ne razloži širšega problema, s katerimi se komunalna podjetja ukvarjajo pri obdelavi in odlaganju ostanka odpadkov, kateri nastane v postopku čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda, t.i. »komunalnega blata«. Prav tako ne primerja samih naprav in tehničnih podatkov iz Logatca in Kopra.
Blato je neizogibni stranski produkt procesa čiščenja odpadne vode in njegovo upravljanje oz. odstranjevanje je breme komunalnih podjetij. Proizvodnja blata je pomemben ekonomski faktor, saj je proizvedeno blato sekundarni odpadek, ki se mora odstraniti okolju prijazno in čim bolj ekonomično. Posledica tega pa je dejstvo, da moramo komunalna podjetja sama reševati problematiko obdelave komunalnega blata. Trenutno je ravnanje z blatom komunalnih čistilnih naprav resen problem, s katerimi se srečujejo na čistilnih napravah v Sloveniji, ter določenih evropskih državah.
Sušenje blata je načeloma že del postopka, ki ga moramo na čistilnih napravah izvesti v okviru obstoječih tehnologij in procesov čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda. Ravnanje s komunalnim blatom je tržna dejavnost, zato je tudi trg določal, kam se je blato odvažalo. Čistilne naprave in komunalna podjetja so se odločila za najcenejšo opcijo in sicer predvsem za izvoz na Madžarsko. Posamezni izvajalci javnih služb čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda smo te odpadke, preko pooblaščenih prevzemnikov, vozili v obdelavo na Madžarsko. Avgusta 2019 je Madžarska sprejela omejitev sprejema in obdelave odpadkov mulja iz čistilnih naprav iz drugih držav. Pojavljati so se začele težave, saj v Sloveniji večina upravljavcev in izvajalcev, nima skladiščnih kapacitet za skladiščenje blata. Prav tako v Sloveniji ni interesa/kapacitet za toplotno obdelavo suhega blata iz čistilnih naprav. Kaj narediti z blatom je vprašanje, ki se pojavlja v vsakem komunalnem podjetju, saj v Sloveniji ni dovolj kapacitet niti ni končnega načina ravnanja z njim. Posledica reševanja problemov s kopičenjem mulja oz. blata je ta, da je strošek odvoza poskočil iz 50-60 eur na tono v letu 2015 na več kot 200 eur na tono v letu 2022. Zaradi tega je bilo moč opaziti več primerov iz preteklosti, ko so je blato protizakonito odlagalo na neprimeren način in to kar v naravo, ter povzročilo lokalne ekološke katastrofe. Komunalna podjetja, smo tako prepuščena iskanju rešitev na način »vsak zase«, saj krovnih rešitev težav blata s strani države ni.
Pri nabavi naše naprave, smo veliko pozornosti namenili prav reševanju neprijetnih vonjav, katere nastajajo pri postopku sušenja. Iz tega razloga, smo v t.i. pralnik zraka, vgradili 3-stopenjsko filtriranje zraka. Tako bo zrak odvajan preko dveh kemičnih faz, ter zadnje biološke.
Centralna čistilna naprava, kjer bo umeščena sušilnica komunalnega mulja, ni v območju zgoščene poselitve in kot taka, ne moti okolice. Zraven lokacije centralne čistilne naprave je tako že umeščen zbirni center odpadkov, ter posamezne dejavnosti Luke Koper. Za postavitev naprave je Marjetica Koper prejela vsa potrebna dovoljenja.